Avtor: Stanislav Zore funkcija: ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore

»Pomembno je, da se zavedamo, da nam samostojnosti ni nihče podaril. Bog nam je po zgodovinskih okoliščinah dal priložnost, da uresničimo svojo samostojnost, zanjo pa smo se morali odločiti sami.«

»Pokojnim ne moremo vrniti življenja, žalujočim ne moremo odvzeti bolečine, zdravstveni delavci ne potrebujejo plitvih besed. Lahko pa smo z njimi, lahko iskreno živimo zavest istega čolna in pokojnim poklonimo spomin, verni pa tudi molitev zanje, žalujočim lahko pokažemo bližino in sočutje, zdravstvenim delavcem lahko izrazimo hvaležnost.«

»Upanje človek potrebuje bolj kakor lačni kruh, žejni vodo, bolni zdravilo.«

»Kristus je vstal. Zares je vstal!«

»Vem, kako globoko zareže beseda o grehih Cerkve v dušo kristjana, ki si prizadeva, da bi po svojih najboljših močeh živel evangelij. Papež ima prav. Res boli, ko Gospod očiščuje svojo nevesto.«

»Iz tega bo treba narediti določene konkretne korake, nekakšen priročnik, ki bo pomagal srečevati takšne primere in jih razreševati.«

»Verjamem, da bo tudi iz tega srečanja prišlo kaj konkretnih smernic, s katerimi bomo lahko učinkoviteje sprejemali in obravnavali vse te obtožbe.«

»Zelo pomembno je globoko spoštovati te ljudi, njihovo intimo, zasebnost.«

»Ti ljudje prav gotovo potrebujejo sočutje, konkretne ukrepe za njihovo zdravljenje, okrevanje. To potrebujejo tudi njihove družine.«

»Govorice samo razjedajo, škodijo, mečejo sum [...] pri čemer pa nihče ne more nič narediti. Če pa so znana imena in konkretne zadeve, pričakujem, da se to prijavi.«

»Prav tako je pomembno, da bi iskali načine, kako bi se to zlo izkoreninilo iz družbe kot take. Izjemno zahtevna naloga, morda celo neuresničljiva, kar pa ne pomeni, da se je ne smemo lotiti.«